Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (1)

Tweet

 

FREE EXCERPT

DIREKTIVE

DIREKTIVA 2008/56/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. junija 2008

o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva omorski strategiji)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upostevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti inzlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upostevanju predloga Komisije,

ob upostevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnegaodbora (1),

ob upostevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upostevanju naslednjega:

(1) Morske vode pod suverenostjo in v pristojnosti drzavčlanic Evropske unije vključujejo vode Sredozemskega,Baltiskega in Črnega morja ter severovzhodnega Atlantskega oceana, vključno z vodami, ki obdajajo Azore,Madeiro in Kanarske otoke.

(2) Očitno je, da so obremenitve naravnih morskih virov inpovprasevanje po morskih ekoloskih storitvah pogostopreveliki in da bi morala Skupnost zmanjsati vpliv na

morske vode ne glede na to, kje se pojavijo njihoviučinki.

(3) Morsko okolje je dragocena dedisčina, ki jo je treba varovati, ohranjati in - kjer je to mogoče - obnavljati, da biohranili biotsko raznovrstnost in zagotovili raznolike indinamične ter čiste, zdrave in produktivne oceane inmorja. V tem pogledu bi ta direktiva morala med drugimspodbujati vključitev okoljskih razmislekov v vse zadevnepolitike in zagotoviti okoljski steber prihodnje pomorskepolitike Evropske unije.

(4) V skladu s Sklepom st. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o sestem okoljskemakcijskem programu Skupnosti (4) je bila oblikovanatematska strategija za varstvo in ohranitev morskegaokolja s splosnim ciljem pospesevanja trajnostne rabemorij in ohranitve morskih ekosistemov.

(5) Razvoj in izvajanje tematske strategije bi morala stremetik ohranitvi morskih ekosistemov. Ta pristop bi moralvključevati zavarovana območja in obravnavati vse člove-kove dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje.

(6) Vzpostavitev zasčitenih morskih območij, vključno zobmočji, ki so ze določena ali se bodo določena v skladuz Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 oohranjanju naravnih habitatov ter prosto zivečih zivalskihin rastlinskih vrst (5) (v nadaljevanju "Direktiva o habitatih"), Direktivo Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila1979 o ohranjanju prosto zivečih ptic (6) (v nadaljevanju"Direktiva o pticah") ter v skladu z mednarodnimi aliregionalnimi sporazumi, katerih podpisnice so Evropskaskupnost ali drzave članice, je pomemben prispevek kdoseganju dobrega okoljskega stanja v skladu s to direktivo.

(1) UL C 185, 18.8.2006, str. 20.(2) UL C 206, 29.8.2006, str. 5.(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2006 (UL C

314 E, 21.12.2006, str. 86), Skupno stalisče Sveta z dne 23. julija2007 (UL C 242 E, 16.10.2007, str. 11) in Stalisče Evropskegaparlamenta z dne 11. decembra 2007 (se ni objavljeno v Uradnemlistu). Sklep Sveta z dne 14. maja 2008.

(4) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.(5) UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/105/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 368).

(6) UL L 103, 25.4.1979, str. 1 Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/105/ES.

(7) Vzpostavitev taksnih zasčitenih območij v skladu s todirektivo bo pomemben korak k izpolnitvi obveznosti,sprejetih na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju in vKonvenciji o bioloski raznovrstnosti, odobreni s SklepomSveta 93/626/EGS (1), ter bo prispevala k razvoju skladnega in reprezentativnega omrezja teh območij.

(8) Z uporabo ekosistemskega pristopa k upravljanju člove-kovih dejavnosti in ob hkratnem zagotavljanju trajnostnerabe morskega blaga in storitev bi bilo treba prednostnameniti doseganju ali ohranjanju dobrega okoljskegastanja v morskem okolju Skupnosti, nadaljnjemu varstvuin ohranjanju tega okolja ter preprečevanju nadaljnjegaslabsanja.

(9) Za dosego teh ciljev je potreben pregleden in usklajenzakonodajni okvir. Ta okvir bi moral pripomoči k skladnosti različnih politik in spodbujati vključevanje okoljskihvidikov v druge politike, kot so skupna ribiska politika,skupna kmetijska politika in druge ustrezne politikeSkupnosti. Zakonodajni okvir bi moral zagotoviti splosenokvir za ukrepe in omogočiti usklajenost in skladnostsprejetih ukrepov ter njihovo primerno povezanost zukrepi v okviru ostale zakonodaje Skupnosti in z mednarodnimi sporazumi.

(10) Raznoliki pogoji, tezave in potrebe različnih morskihregij ali podregij, ki sestavljajo morsko okolje v Skupnosti, zahtevajo drugačne in posebne resitve. Ta raznolikost bi se morala upostevati na vseh ravneh oblikovanjamorskih strategij, se zlasti pa pri pripravi, načrtovanju inizvajanju ukrepov na ravni morskih regij in podregij zadosego dobrega okoljskega stanja v morskem okoljuSkupnosti.

(11) Vsaka drzava članica bi morala zato za svoje morskevode oblikovati morsko strategijo, ki bi ob upostevanjuposebnih značilnosti njenih voda odrazala celotnoperspektivo zadevne morske regije ali podregije. Morskestrategije bi morale voditi k izvajanju programov ukrepovza dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja. Vendarpa od drzav članic ne bi smeli zahtevati, da sprejmejoposebne korake, če ni bistvenega tveganja za morskookolje ali če bi bili ob upostevanju tveganja za morskookolje stroski nesorazmerni, pod pogojem, da je vsakaodločitev o neukrepanju ustrezno utemeljena.

(12) Obalne vode, skupaj z morskim dnom in podtaljem, sosestavni del morskega okolja in bi morale biti zajete v tejdirektivi, kolikor posamezni vidiki morskega okolja nisoobravnavani ze v Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitviokvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (2) ali v drugi zakonodaji Skupnosti, da se zagotovikomplementarnost in v izogib nepotrebnemu prekrivanju.

(13) Zaradi čezmejne narave morskega okolja bi moraledrzave članice sodelovati, da bi zagotovile usklajen razvojmorskih strategij za posamezno morsko regijo ali podregijo. Ker si drzave članice morske regije ali podregijedelijo z drugimi drzavami članicami in tretjimi drzavami,bi si morale vedno prizadevati za zagotovitev tesnegausklajevanja z vsemi zadevnimi drzavami članicami intretjimi drzavami. Če je to izvedljivo in primerno, bibilo treba obstoječe institucionalne strukture, vzpostavljene v morskih regijah ali podregijah, predvsem konvencije o regionalnih morjih, uporabiti za zagotovitev taks-nega usklajevanja.

(14) Drzave članice, ki mejijo na isto morsko regijo ali podregijo, ki jo zajema ta direktiva, bi si morale, če je stanjemorja tako kritično, da je ukrepanje nujno potrebno,prizadevati za dosego soglasja o programu dela, ki vklju-čuje zgodnejsizačetek izvajanja programov ukrepov. Vtakih primerih bi bilo treba Komisijo pozvati, naj razmislio zagotovitvi podpornih ukrepov drzavam članicam prinjihovih okrepljenih prizadevanjih za izboljsanjemorskega okolja, s tem da zadevno regijo označi zapilotni projekt.

(15) Vse drzave članice nimajo morskih voda, kot so opredeljene v tej direktivi, zato bi bilo treba učinek določbtedirektive, ki so izključno naslovljene na drzave članice, kiimajo morske vode, omejiti le na te drzave članice.

(16) Ker je ukrepanje na mednarodni ravni nujno potrebno,da se zagotovi sodelovanje in usklajenost, bi morala tadirektiva povečati koherenco prispevka Skupnosti innjenih drzav članic na podlagi mednarodnih sporazumov.

(1) UL L 309, 13.12.1993, str. 1.

(2) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnjespremenjena z Direktivo 2008/32/ES (UL L 81, 20.3.2008, str. 60).

(17) Skupnost in njene drzave članice so pogodbeniceKonvencije Zdruzenih narodov o pomorskem pravu(UNCLOS), ki je bila potrjena s Sklepom Sveta98/392/ES z dne 23. marca 1998 o sklenitvi UNCLOSin Sporazuma o izvajanju dela XI Konvencije z dne28. julija 1994 s strani Evropske skupnosti (1). Obveznosti Skupnosti in njenih drzav članic iz teh sporazumovbi bilo treba zato v celoti upostevati v tej direktivi. Polegdoločb, ki veljajo za morske vode pogodbenic, so vUNCLOS tudi splosne obveznosti za zagotovitev, dadejavnosti pod oblastjo ali nadzorom posamezne pogodbenice ne povzročajo skode onkraj svojih morskih voda,ter v izogib prenosu skode ali tveganja iz enega območjav drugo ali pretvorbe ene vrste onesnazevanja v drugo.

(18) Ta direktiva bi morala ravno tako podpirati trdno stalisčeSkupnosti v okviru Konvencije o bioloski raznovrstnosti,in sicer o ustavitvi zmanjsevanja biotske raznovrstnosti,ohranjevanju in trajnostni rabi morske biotske raznovrstnosti in o ustanovitvi globalnega omrezja zasčitenihmorskih območij do leta 2012. Poleg tega bi morala tadirektiva prispevati k doseganju ciljev sedme konferencepogodbenic Konvencije o bioloski raznovrstnosti, ki jesprejela dovrsen program dela o morski in obalni biotskiraznovrstnosti s stevilnimi cilji in dejavnostmi, usmerjenimi k ustavitvi zmanjsanja biotske raznovrstnosti nanacionalni, regionalni ter svetovni ravni in k varovanjuzmogljivosti morskih ekosistemov za podporo zagotovitve blaga in storitev ter program dela za zasčitenaobmočja s ciljem ustanovitve in vzdrzevanja ekoloskoreprezentativnih sistemov morskih zasčitenih območijdo leta 2012. Obveznost drzav članic, da imenujejoobmočja Natura 2000 v skladu z Direktivo o pticah inDirektivo o habitatih, bo pomemben prispevek k temuprocesu.

(19) Ta direktiva bi morala prispevati k izpolnitvi obveznostiin pomembnih zavez v zvezi z varstvom morskegaokolja pred onesnazevanjem, katerim so se Skupnost indrzave članice zavezale v okviru relevantnih mednarodnih sporazumov: Konvencija o varstvu morskegaokolja območja Baltiskega morja, odobrena s SklepomSveta 94/157/ES (2), Konvencija o varstvu morskegaokolja severovzhodnega Atlantika, odobrena s SklepomSveta 98/249/ES (3), vključno z njeno novo Prilogo V ovarstvu in ohranjanju ekosistemov in biotske raznovrstnosti morskega območja in ustreznega dodatka 3,odobrena s Sklepom Sveta 2000/340/ES (4), Konvencijao varstvu morskega okolja in...