Direktiva 2009/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS (1)

Tweet

 

FREE EXCERPT

L 140/88 SL Uradni list Evropske unije 5.6.2009

DIREKTIVA 2009/30/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 23. aprila 2009

o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o  uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjsevanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upostevanju Pogodbe o  ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti  člena  95  in člena  175(1) Pogodbe v  povezavi s  členoma 1(5) in 2 te direktive, ob upostevanju predloga Komisije, ob upostevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

(1)

, po posvetovanju z Odborom regij, v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe

(2)

, ob upostevanju naslednjega:

(1) Direktiva 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne

13.  oktobra 1998 o  kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva

(3)

(4)

iz zdravstvenih in okoljskih razlogov določa minimalne specifikacije za motorni bencin in dizelsko gorivo za uporabo v  cestnem prometu ter v necestni mobilni mehanizaciji.

(2) Eden od ciljev, navedenih v  sestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti, ustanovljenim s  Sklepom st. 1600/2002/ES

z dne 22. julija 2002, je doseči raven kakovosti zraka, ki nima večjih negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje ter ju ne ogroza. Komisija je v izjavi k  Direktivi 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z  dne 21.  maja 2008 o  kakovosti zunanjega zraka in čistejsem zraku za Evropo

(5)

priznala potrebo po zmanjsanju emisij skodljivih onesnazeval zraka, če zelimo dose­či velik napredek pri izpolnjevanju ciljev, določenih v  sestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti, ter predvidela zlasti nove zakonodajne predloge, ki bi dodatno zmanjsali dovoljene nacionalne emisije glavnih onesnazevalcev v  drzavah članicah, zmanjsali emisije, povezane z oskrbo vozil na bencinski pogon na bencinskih servisih, ter obravnavali vsebnost zvepla v gorivih, tudi v gorivih za plovila.

(3) Skupnost se je v  okviru Kjotskega protokola zavezala ciljem emisij toplogrednih plinov za obdobje 2008-2012. Skupnost se je tudi zavezala, da bo emisije toplogrednih plinov do leta 2020 v okviru globalnega sporazuma zmanjsala za 30 %, enostransko pa za 20 %. K tem ciljem morajo prispevati vsi sektorji.

(4) En vidik emisij toplogrednih plinov iz prometa Skupnost resuje s svojo politiko o CO2 in avtomobilih. Uporaba goriva za prevoz znatno prispeva k  skupnim emisijam toplogrednih plinov Skupnosti. Spremljanje in zmanjsevanje zivljenjskega cikla emitiranih toplogrednih plinov goriva lahko prispeva k  izpolnjevanju ciljev Skupnosti za zmanjsanje toplogrednih plinov z dekarbonizacijo goriv za prevoz.

(5) Skupnost je sprejela predpise, ki omejujejo emisije onesnazeval iz lahkih in tezkih cestnih vozil. Specifikacija goriva je eden od dejavnikov, ki vplivajo na način, na katerega je mozno uresničiti omejitve emisij.

(6) Primerno je pojasniti, v  katerih drzavah članicah bi bilo treba dovoliti odstopanje od največjega poletnega parnega tlaka motornega bencina, pri čemer je treba zagotoviti, da bo to odstopanje omejeno na drzave članice z  nizkimi poletnimi temperaturami zraka. To so načeloma drzave članice, v  katerih je povprečna temperatura na večini ozemlja vsaj v  dveh od treh mesecev junij, julij in avgust nizja od 12 °C.

(7) Direktiva 97/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne

16. decembra 1997 o priblizevanju zakonodaje drzav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnazevalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v ne-cestno mobilno mehanizacijo

(6)  UL L 59, 27.2.1998, str. 1.

(6)

, določa omejitve emisij za motorje, ki se uporabljajo za ne-cestno mobilno mehanizacijo. Potrebno je gorivo za obratovanje te mehanizacije, ki zagotavlja pravilno delovanje njenih motorjev.

(8) Izgorevanje goriva za cestni promet je odgovorno za priblizno 20 % emisij toplogrednih plinov Skupnosti. Eden od pristopov za zmanjsanje teh emisij je s  skrajsanjem zivljenjskega cikla emitiranih toplogrednih plinov teh goriv.

(1)  UL C 44, 16.2.2008, str. 53.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z  dne 17.  decembra 2008 (se ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 6. aprila 2009.

(3)  UL L 350, 28.12.1998, str. 58.

(4)  UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

(5)  UL L 152, 11.6.2008, str. 43.

5.6.2009 SL Uradni list Evropske unije L 140/89

To je mozno na stevilne načine. Ob upostevanju zelje Skupnosti po dodatnem zmanjsevanju emisij toplogrednih plinov in pomembnosti vloge emisij iz cestnega prometa je primerno vzpostaviti mehanizem, ki bi od dobaviteljev goriva zahteval, da poročajo o zivljenjskem ciklu emitiranih toplogrednih plinov goriva, ki ga dobavljajo, in da emisije od leta 2011 naprej zmanjsujejo. Metodologija izračuna emisij pogonskih biogoriv na toplogredne pline mora biti enaka kot tista, ki je bila določena za izračun vpliva toplogrednih plinov za namen Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov

(1)

.

(9) Dobavitelji bi morali do 31.  decembra 2020 emisije toplogrednih plinov v zivljenjskem ciklu na enoto energije iz dobavljenega goriva ali energije zmanjsati do 10 %. To zmanjsanje mora do 31. decembra 2020 znasati najmanj 6 % v  primerjavi s  povprečno ravnjo EU emisij toplogrednih plinov v zivljenjskem ciklu na enoto energije iz fosilnih goriv v letu 2010, dosezeno z uporabo biogoriv, alternativnih goriv  in zmanjsanjem seziga odpadnih plinov in izpuha pri proizvodnih obratih. Na podlagi pregleda je treba emisije zmanjsati se za 2 % z uporabo okolju prijazne tehnologije za zajemanje in shranjevanje ogljika ter električnih vozil in za dodatna 2 % z nakupom dobropisov iz mehanizma čistega razvoja iz Kjotskega protokola. Dodatno 2 % zmanjsanje ne sme biti zavezujoče za dobavitelje goriv iz drzav članic z začetkom veljavnosti te direktive. Pri pregledu je treba upostevati, da je to dodatno zmanjsanje nezavezujoče.

(10) Proizvodnja biogoriv mora biti trajnostna. Biogoriva, uporabljena za izpolnjevanje ciljev zmanjsevanja toplogrednih plinov iz te direktive, morajo zato izpolnjevati trajnostna merila. Da bi zagotovili skladen pristop energetske in okoljske politike, da podjetja ne bi imela dodatnih stroskov ter da bi preprečili neskladnost z  okoljem, ki bi nastala zaradi neusklajenega pristopa, je bistveno, da se uskladijo trajnostna merila glede uporabe biogoriv iz te direktive na eni strani in Direktive 2009/28/ES na drugi strani. Zato bi bilo treba pri tem preprečiti dvojno poročanje. Poleg tega morajo Komisija in pristojni nacionalni organi svoje dejavnosti uskladiti znotraj odbora, ki bi bil posebej pristojen za vprasanja, povezana s trajnostjo.

(11) Vse večje povprasevanje po pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih na svetovni ravni ter spodbude, predvidene v  tej direktivi za biogoriva, ne smejo povzročiti uničevanja biolosko raznovrstnih zemljisč. Take neobnovljive vire, katerih pomen za celotno človestvo je priznan v različnih mednarodnih instrumentih, je treba ohraniti. Za potrosnike v Skupnosti bi bilo poleg tega z moralnega vidika nesprejemljivo, da bi lahko njihova večja uporaba biogoriv povzročila uničevanje biolosko raznovrstnih zemljisč. Zato je treba določiti trajnostna merila, ki bodo zagotovila, da bodo biogoriva upravičena do podpore le, če se lahko zajamči, da ne izvirajo iz biolosko raznovrstnih območjih oziroma, kadar v  primeru naravovarstvenih območij ali zavarovanih območij za ohranjanje redkih, ranljivih ali ogrozenih ekosistemov ali vrst, ustrezni pristojni organ predlozi pravne dokaze, da pridobivanje surovin nima negativnega učinka na navedene cilje. Na podlagi trajnostnih meril bi se moral gozd steti za biolosko raznovrsten, če je prvotni gozd v skladu z opredelitvijo, ki jo uporablja Organizacija za prehrano in kmetijstvo Zdruzenih narodov (FAO) v  svoji globalni oceni gozdnih virov, ki jo uporabljajo na splosno drzave za poročanje o  obsegu prvotnega gozda, ali če je zemljisče zasčiteno z  nacionalno naravovarstveno zakonodajo. Vključena so tudi območja, na katerih se nabirajo nelesni gozdni proizvodi, če je človeski vpliv majhen. Druge vrste gozdov, kot jih opredeljuje FAO, na primer spremenjeni naravni gozdovi, polnaravni gozdovi in gozdni nasadi, se ne bi smeli steti za prvotne gozdove. Glede na to, da so nekatera travinja izjemno biolosko raznovrstna tako v zmernem kot v tropskem podnebju, vključno s savanami, stepami, grmisči  in prerijami z  visoko biotsko raznovrstnostjo, biogoriva, proizvedena iz surovin, pridobljenih na teh zemljisčih, ne bi smela biti upravičena do spodbud, predvidenih v  tej direktivi. Komisija bi morala določiti ustrezna merila in/ali geografski obseg za opredelitev teh travinj z izjemno biolosko raznovrstnostjo v  skladu z  najboljsim razpolozljivim znanstvenim mnenjem in ustreznimi mednarodnimi standardi.

(12) Pri izračunavanju vpliva spremembe uporabe območij na toplogredne pline morajo gospodarski subjekti imeti moz­nost uporabiti dejanske vrednosti za zaloge ogljika, povezane z  referenčno namembnostjo zemljisča in uporabo zemlje po spremembi namembnosti. Prav tako morajo imeti moznost uporabiti standardne vrednosti. Delo medvladnega foruma o  podnebnih spremembah je primerna podlaga za taksne standarde vrednosti. To delo pa trenutno ni primerno izrazeno v obliki, ki bi bila nemudoma uporabna za gospodarske subjekte. Komisija bi morala zato pripraviti smernice o  tem delu, ki bi bile osnova za izračunavanje sprememb zalog ogljika za namene te direktive, vključno kar se tiče gozdnih območij, katerih krosnje pokrivajo med 10 % in 30 % povrsine, savan, grmisč in prerij.

(1)  Glej stran 16 tega Uradnega lista.

L 140/90 SL Uradni list Evropske unije 5.6.2009

(13) Primerno je, da Komisija pripravi metodologijo za izvedbo presoje...